 |
|||||
 |
 |
 |
 |
||
 |
 |
 |
 |
||
 |
|||||
|
Naslovi člankov s področja zdravja: O izdelkih Herbalife (o super produktu, ki spreminja svet)) Kje najbolj tvegamo ( ... po vrsti našteta tveganja, ki nas, Slovence, trenutno najbolj ogro?ajo, glede na statistike, seveda) maj 2003 Doping - lista prepovedanih substanc ( ... po OKS - NAK so navedeni zgolj razredi, stran se še izpopolnjuje) februar 2003 Prispevek k vašemu zdravju ( ... zares splošni napotki o tem, kateri dejavniki so najbistvenejši pri ohranjanju oziroma pešanju zdravja) december 2002 Nekaj o hormonih ( ... povzetek delovanja najpomembnejših hormonov v našem telesu, kaj so, kako izboljšamo njihovo funkcijo. ) december 2000 Kalorije gor, kalorije dol ( ... sploh veste, kaj je v bistvu ena kilokalorija ? ) maj 2000 Kaj vam pove krvna slika ( ... nekaj o parametrih, ki odslikujejo vaše zdravstveno stanje.) maj 2000
Kaj je HERBALIFE Reference Prednosti HERBALIFEa
Hudo zagnan znanstvenik George Louis Leclerc Comte de Buffon (1707 - 1788) je nekoc izracunal, kakšna je verjetnost, da naslednji dan sonce ne bo vzšlo. Tako kot bo sonce (kar smo ?ivi) vzhajalo še naprej, tako gotovo je, da je clovek umrljivo bitje. Znanstveniki se sicer trudijo, da bi odkrili gene, ki dolocajo dol?ino našega ?ivljenja. Starost se zaradi vse boljše medicinske oskrbe nesporno podaljšuje. Toda - kateri pa so najpogostejši vzroki za našo smrt? Verjetnosti za poškodbo ali smrt ocenjujemo na osnovi statistik. Ocene se vedno nanašajo na celotno populacijo, lahko pa jih uporabimo tudi kot v posameznih primerih, kar bomo tukaj tudi storili. Verjetnost, da bomo umrli 'od starosti', pri cemer mislimo na eno od najbolj razširjenih bolezni, je zelo velika, okoli 90 %. Smrti zaradi poškodb oz. zunanjega vzroka pa so redke, vendar dovolj pogoste, da o njih beremo vsakodnevno. Smiselna ocena verjetnosti za nevšecnost takšne vrste je ena proti milijon, ki ji pravimo 'mikrotveg' (A. Likar, 2000). Tolikšno je recimo tveganje za smrt, ce se (po povprecno prometni cesti s povprecno varnim avtomobilom) peljete 60 km, ce prekolesarite 15 km, pokadite eno cigareto ali popijete pol litra vina. Seveda, mikrotvegi se seštevajo, kar pomeni, da ceste vzamenjo eno ?ivljenje, ko dolocena populacija prevozi 60 000 000 kilometrov (štejejo tudi sovoznikovi kilometri). V Sloveniji dnevno eno ?ivjenje ugasne na cestah, saj skupaj prevozimo prav toliko kilometrov. Eno ?ivljenje vzame rak po milijon pokajenih cigaretah. Ce ste povprecen kadilec (25 cigaret dnevno) in kadite od mladosti, imate kar 50 % mo?nosti, da boste umrli zaradi raka. Zelo te?ko pa je oceniti, kakšna je stopnja tveganja na dan recimo pri vašem indeksu telesne mase 30 ali pri vsakodnevnem u?ivanju dolocene hrane, ki vsebuje sicer minimalne kolicine E-jev in podobnih 'strupov', a ponavljam: tvegi se seštevajo! Teh statistik nihce ne izvaja, ker niso v nikogaršnjem interesu, pa tudi kontrola prehrane populacije ni enostavna. Vsekakor pa lahko iz statistike umrljivosti celotne slovenske populacije kar sami sklepamo na najverjetnejše vzroke naše smrti. Pa si jih poglejmo. V Sloveniji pribli?no 40 % ljudi umre zaradi bolezni srca in o?ilja (arterioskleroze, kapi, itd.), na drugem mestu so rakava obolenja - 26 %, na tretjem bolezni dihal in prebavil s 16 % (alkohol), smrti so deloma nepojasnjene ali pa so klinicni in laboratorijski izvidi nenormalni v 3,5 % primerov, nekaj manj, 3 % mo?nosti imate, da so vzrok smrti ?lezne in presnovne bolezni ter prav toliko, da si po ?ivljenju stre?ete sami. Okoli 2 % ljudi umre zaradi padcev (med gradnjo, na višjih objektih, v gorah, ipd.). Ocenil sem, da je nekajurni vzpon 'vreden' kar nekaj deset mikrotvegov! Okoli 1,5 % ljudi umre na slovenskih cestah ali drugih nezgodah med prevozi po kopnem, pribli?no 1 % pa zaradi (posebej) duševnih, ?ivcnih ali bolezni secil. Malo manj kot (skupno) 1 % je mo?nosti, da se utopite, zadušite, zastrupite ali pa se vam zgodi nesreca pri delu, šele vsak 200-ti (0,5 %) umre zaradi infekcijskih vzrokov, prete?no torej zato, ker star in oslabljen organizem ni vec dovolj mocan, da bi se uprl tistim mikroorganizmom, ki jih mladina zlahka preboli - zaradi smrti 'od starosti', torej. Po 0,25 % je verjetnost za kromosomske bolezni ali te?ave ob oziroma po porodu. Pa si poglejmo še manj pogoste nacine smrti: eden od 1000 (0,1 %) ljudi umre zaradi bolezni krvi in krvotvornih organov ter prav toliko zaradi napada druge osebe (uboji), kar pomeni, da v 22 dneh mo?nost, da vas kdo ubije, naraste na 1 mikrotveg. Eden od 2000 ljudi umre zaradi bolezni ko?e in pribli?no toliko zaradi nezgod med kirurško in zdravniško oskrbo, pribli?no eden na 7000 zaradi drog, ter eden na 10000 zaradi elektrike, zaradi strupenih rastlin (gob) ali zaradi nezgode v zraku. AIDS je prav pri koncu, pa vseeno: naj Manj ko je mo?nosti za dolocen tip nesrece, vecja je relativna verjetnostna variabilnost, torej se ne zanašajte na statistiko! Kaj lahko torej storite, da podaljšate svoje ?ivljenje? Na prvem mestu se morate izogibati kajenju, alkoholu, nato morate biti dovolj telesno aktivni, da se vam ?ile ne zlepijo. Ceravno strogo odsvetujem vadbo pri vecjih naporih, lahko povem, da zaradi pretirane intenzivnosti telesne aktivnosti ne umre nihce ali skoraj nihce! Še manj pa, da bi kdo umrl od pretiranega pitja vode. Ce imate mo?nost, v avtu sedite na zadnji sede? ali izberite vlak. Pazite na prehrano, še posebej pri vseh predelanih izdelkih. ?ivite cim bolj naravno, u?ivajte cim vec sadja, zelenjave, vitaminov, antioksidantov in konzervansom, izogibajte se mocnim soncnim ?arkom, poskrbite, da boste v ?ivljenju našli sreco v zakonu ali na koruzi (ker se verjetnosti za smrt od zakonca tule pod Alpami strmo dviga), predvsem pa bodite previdni pri vseh opravilih - gradnji, planinarjenju, potapljanju, gobarjenju ali pa se - vsemu preprosto izognite, zleknite se v senco in nic pocet. Verjetno pa se vam tudi ta mo?nost zdi prav tako neprivlacna, prava negacija ?ivljenja, kajne? Odlocitev o tem, kako adrenalinsko ?ivjenje si boste izbrali, pa je seveda vaša!
KAJ BI MORALI ŠPORTNIKI VEDETI O DOPINGU TER LISTA PREPOVEDANIH SUBSTANC IN TEHNIK Vsi vemo, kakšne posledice ima lahko doping v športu. Vse prevec ga je in ni vredno, da bi se o tej neeticni razvadi športnikov, ki tako v osnovi negirajo osnovno kategorijo športa - fair play, na tej spletni strani pisalo vec kot toliko. Navajam le tisto, kar bi moral vsak športnik vedeti o postopku ter listo prepovedanih substanc (po OKS - Nacionalni antidopinški komisiji). Priznati je treba, da je ?al šport na nek nacin vse manj zanimiv. Zato se je proti tej športni kugi potrebno boriti z vsemi mocmi. PRAVILA KONTROLE DOPINGA: PREKRŠEK JE, CE: NASVETI - zdravila so namenjena preprecavanju in zdravljenju bolezni in izboljševanje športnega rezultata. RAZVRSTITEV SUBSTANC V RAZREDE: Prepovedane tehnike: Farmak. razredi z dolocenimi omejitvami
Redna telesna vadba ni le sredstvo pri preprecevanju najpogostejših bolezni, temvec vse bolj tudi stil, h katermu zaradi vse hirejšega nacina ?ivljenja le še stremi veliko ljudi. V tistih redkih trenutkih, ko uspe biti telesno aktivna, ?eli vecina na hitro nadomestiti zamujeno. Prevec se peha in podcenjuje ali pa osnovnih zakonitosti, ki so vodilo h koristnim ucinkom telesne aktivnosti, sploh ne pozna. Tele napotke smo razdelili na vadbene in prehranske, dr?ite se jih in storili boste nekaj za svoje zdravje! VADBA
PREHRANAVemo, da so najhujše (t.i. civilizacijske) bolezni sodobnega casa rak, srcno ?ilne bolezni ter debelost. Vemo, da so vse tri povezane s kvaliteto hrane, pa se nam s pravo izbiro vseeno ne zdi vredno izgubljati casa. Spremenite odnos do nje, saj je vaše telo sestavljajo snovi, ki ste jih pojedli v zadnjem letu dni!
Hormonov, ki imajo v cloveškem telesu vlogo prenašalcev informacij, je na tisoce. O nekaterih je slišati bolj pogosto, delovanje drugih je ocem znanstvenikov skrito še dandanes. Veliko se govori npr. o funkcijah insulina in adrenalina ter o boleznih, ki so posledica nezadovoljivega delovanja hormonov, toda kje in kako nastanejo, kako delujejo, kako povecamo njihovo sprošcanje in kakšen vpliv ima pri tem prehrana, so vprašanja, ki si jih postavljamo vsi, tudi športniki. V telesu delujeta dva pomembnejša komunikacijska sistema, ?ivcni in hormonski. Hormoni so proteini, ki fizicno prenašajo sporocila do ciljnih celic. V kri jih izlocajo celice endokrinih ?lez (hipotalamus, hipofiza, šcitnica, trebušna slinavka, jetra, ledvice, testisi itd.). Gre za zelo zanesljiv nacin prenašanja informacij, saj hormon z veliko zanesljivostjo najde in se pove?e s ciljno celico. Tri glavne skupine so steroidni (derivati sterola, slabo topni v vodi, topni v mašcobah, zlahka prehajajo v celice in delujejo preko genskega zapisa), peptidni (polipeptidi, majhne beljakovine, topni v vodi, ne prodirajo v celico, pac pa delujejo preko encimov) in aminski hormoni (derivati aksl. tirozina). Koncentracija hormonov se zmanjšuje z razgrajevanjem v krvi (plazemski encimi) ali pa z negativno povratno zanko hormonov, ki jih izlocajo ciljne celice. Dra?ljaji za spro?itev izlocanja hormonov so treh vrst: koncentracija kakega iona ali metabolita, ?ivcni dra?ljaj ali hormonski dra?ljaj. Najpomembnejše, kar bi morali o hormonih vedeti športniki, je vloga dolocenega hormona pri presnovi, torej ali je delovanje katabolno (razgrajevalno) ali anabolno (pospešujejo rast) ter ali je hormon bolj lipogenicen (mašcobe shranjuje) ali bolj lipoliticen (jih sprošca iz zalog). Ogledali si bomo le delovanje nekaj najva?nejših hormonov v cloveškem telesu in spoznali, zakaj so nekateri na t.i. (doping) listah prepovedanih ?ivil. insulin- kadar se nivo krvnega sladkorja zacne zviševati, trebušna slinavka zacne izlocati insulin. Ta vpliva na aktivnost jetrnih celic in povecuje prepustnost celicnih membran vseh telesnih celic tako za ogljikove hidrate kot aminokisline ter vzpodbuja celicno presnovo, kjer se glukoza pretvarja v mašcobe. Je torej anabolni in lipogenicni hormon, hkrati zaustavlja razgradnjo jetrnega glikogena. Za športnike je pomembno, da ima cim višjo, vendar cimbolj konstantno vrednost v krvi (jesti je treba ves cas, in sicer ?ivila z nizkim glikemicnim indeksom). Krom (t.i. glukozni tolerancni faktor) krepi funkcijo trebušne slinavke oziroma posredno potencira delovanje insulina. Ce namrec kroma primanjkuje, potem se glukoza in aminokisline vracajo v jetra, kjer se potencialno lahko spreminjajo v mašcobe. Glede koncentracij hormonov, ki delujejo anabolno, v splošnem velja, da so nenormalno visoke koncentracije v krvi prestopek, dokler športnik ne doka?e, da so take vrednosti pri njem posledica patofiziološkega stanja. glukagon - izloca ga trebušna slinavka, deluje nasprotno kot insulin, a je manj mocan. Ce se koncentracija sladkorja v krvi zmanjša, zacne takoj razgrajevati jetrni glikogen in mašcobne rezerve, je torej katabolicen in lipoliticen. Sladkor, ki je kot glikogen vezan v mišicah, pa lahko porabijo le mišice same (glikogenoliza). adrenalin (ali epinefrin) in noradrenalin (ali norepinefrin) - sprošca ju sredica nadledvicne ?leze, sta kratkorocna katabolika, sprošcata jetrni glikogen, sladkor v krvi se zviša, pa tudi mašcobe (adrenalin je lipoliticen) in mišicni proteini, tako da je telo v pripravljenosti za nenadno aktivnost. Ce gre za kratkotrajno vzburjenost, se sprošcata oba (njuno razmerje v telesu je 4:1), in sicer v stanju agresije in napada bolj noradrenalin, v stanju obrambe in bega pa bolj adrenalin. Ce pa gre za daljšo stresno situacijo, pa delujejo glukokortikoidi (spodaj), ki mocneje aktivirajo mašcobe in proteine in jih pretvarjajo v glukozo. Adrenalin zavira izlocanje insulina oziroma vzporedno stimulira glukagon. Oba povecujeta krcljivost srca, samo prvi pa širi ?ile v mišicah. Adrenalin je tipicni cirkadiani hormon, ponoci izlocanje upade na 25% maksimalnega dnevnega izlocanja, ce pa spimo podnevi, pa na 50%. Koncentracijo obeh hormonov v krvi lahko povecamo z obilnim obrokom, kavo (kofein je lipoliticen), tobakom, alkoholom ali bananami. GH (somatotropin) - rastni hormon, izloca ga hipofiza pod vplivom hormona GHRH, vpliva na rast in anabolizem. Je eden pomembnejših anabolnih hormonov, deluje še lipoliticno in zavira staranje. Vpliva na sprošcanje naslednjega anabolnega hormona IGF I. Njegovo izlocanje pospešimo z vnosom aminokislin triptofana, glicina, ornitina, levcina in posredno tudi arginina in C vitamina (zaradi GHRH), potreben pa je tudi kalij. Sprošca se 30 do 60 min po zacetku spanja ali med obremenitvijo. Direktno ne povzroca rasti, saj se v jetrih hitro razgradi (ni ga moc jemati oralno, je tudi na doping listi). somatomedini (najbolj pomemben je s. C ali IGF I) - izlocajo jih jetra, vplivajo na mišicno rast, anabolizem. Poleg GH je za anabolicno delovanje IGF I potreben insulin (zgoraj). Insulinska 'gugalnica' (nihanje vrednosti koncentracije) je ekstremno kontraproduktivna. Tudi krom je v tej funkciji IGF I v pomoc. K njegovi sintezi najbolj prispeva aminokislina ornitin (prekurzor glutamina), deluje antikatabolicno in odstranjuje amoniak. Je na doping listi. glukokortikoidi (kortizol in manj ucinkovit kortikosteron) - sprošcata se v stanju stresa, v stanjih pretreniranosti, v mišicah delujeta katabolno - razgrajujeta proteine v aminokisline, razgrajujeta rezervne mašcobe v mašcobne kisline, v jetrih pa se vsi ti metaboliti pretvarjajo v glukozo(glukoneogeneza). Sistem deluje, ko kratkorocna ucinkovitost adrenalina jenja, telesu zagotavlja stabilen nivo krvnega sladkorja. Ce je stresna situacija huda, se negativna zanka med ACTH in glukokortikoidi podre in sta obe koncentraciji visoki, višjo vrednost sladkorja pa zagotavljajo še glukagon, aldosteron, ADH ter šcitnicni hormoni s povecanjem bazalnega metabolizma, sprošcati pa se zacnejo še endorfini. T3 (trijodotrionin) in T4(tiroksin)- hormona šcitnice, ki se sprošcata pod vplivom hormona TSH in direktno vplivata na sprošcanje insulina (posredno torej na hitrost metabolizma) in na sintezo GH (posredno na rast). Hipertiroidna funkcija je torej povezana s hitrim metabolizmom in naj bi bila specificna za ektomorfe, hipotiroidna pa s pocasnim metabolizmom in specificna za endomorfe. Z insulinom deluje antikatabolicno, vendar le v nizkih koncentracijah, pri višjih pa T3 deluje katabolicno. Sinteticni tiroidni hormoni lahko delujejo torej kot razgrajevalci mašcob, vendar je te?ko prepreciti socasen katabolizem proteinov. V nosecnosti je pomanjkanje joda vzrok za motnje pri razvoju zarodka (kretenizem). Hipotiroidea je v tesni korelaciji s pocasnejšim telesnim razvojem. T3 je veliko ucinkovitejši od T4 (razlika je v enem jodu). leptin - izlocajo ga celice mašcobnega tkiva, deluje kot samokontrola v procesu shranjevanja mašcob. Vec ko telo shrani mašcob, bolj se izloca, posredno pa vpliva na hipotalamus tako, da se potreba po hrani zmanjša. Leptin pospešuje metabolne procese in je torej katabolicni hormon. Signalov sitosti, ki z negativno povratno zanko delujejo na kolicino vnosa hrane, je poleg leptina mnogo, še insulin, pa povišana temperatura (splošno), stres, polnost prebavnih prostorov, itd. CCK (holecistokinin) - peptidni gastrointestinalni hormon (tanko crevo) je eden izmed štirih hormonov, ki kontrolirajo prebavo in absorpcijo, tako da (ce so v crevesju prisotne mašcobne kisline in aminokisline oz. proteini) pospeši delovanje trebušne slinavke, jeter in ?olcnika, torej da stimulira prebavne encime. EPO - zloglasni hormon eritropoetin, ki se sprošca iz ledvic (v manjši meri tudi iz jeter) in vpliva na eritropoezo v kostnem mozgu, to je tvorbo eritrocitov. Zato ga zdravniki predpisujejo predvsem ledvicnim bolnikom (v zadnjem casu pa pod mizo tudi nekaterim športnikom). Najvecje izlocanje dose?emo po naravni poti na veliki nadmorski višini. Njegovo sprošcanje stimulira testosteron. EPO je seveda na doping listi. Hudo je, da so proizvajalci sinteticnih hormonov vedno korak pred mednarodnimi dopinškimi komisijami. Hormonov, ki imajo podobno delovanje kot EPO, je veliko, zadnji primer z zimskih OI v ZDA je darbopoetin. testosteron - moški spolni hormon (v splošnem jim recemo androgeni hormoni) se izloca v testisih pod vplivom LH. Deluje anabolno in lipoliticno. Pri ekstremno dolgotrajnem katabolizmu vrednost v krvi lahko pade pod kriticno mejo. Njegovo produkcijo omogocajo cink ter aminokisline BCAA pred intenzivnostjo. Analogna ?enska hormona sta estrogen in progesteron. LH - luteinizing hormon, izloca ga hipofiza. S hormonom FSH (folikel st.h.) sta gonadotropna hormona, ker oba stimulirata spolne ?leze. Tako LH kot sinteticni hipofizni hormoni so na doping listi, ker posredno vplivajo na produkcijo testosterona. GHRH (somatocrinin) - izloca ga hipotalamus, peptidni h., vpliva na sprošcanje GH. Za tvorbo je potreben arginin, ornitin, C vitamin. Je na doping listi. SS (somatostatin) - peptidni hormon, ki se sprošca iz pankreasa in hipotalamusa in zavira sprošcanje GH. Acetilholin, mo?ganski prenašalec, inhibira njegovo produkcijo. GH (somatotropin) - rastni hormon, izloca ga hipofiza, vpliva na rast in anabolizem. Je torej anabolicen, lipoliticen, zavira staranje.Vpliva na sprošcanje IGF, hkrati z IGF pa vplivata na hipotalamus, da izloca hormon, ki zavira delovanje hipofize. Njegovo izlocanje pospešimo z vnosom triptofana, glicina, ornitina, levcina in arginina, potreben pa je tudi kalij. Sprošca pa se 30 do 60 min po zacetku spanja ali med obremenitvijo. Direktno ne povzroca rasti, saj se v jetrih hitro razgradi (tudi ga ni moc jemati oralno, sicer je pa na doping listi). CRH ali CRF - (corticotropin RH), kortikoliberin, sprošca ga hipotalamus kot prvo reakcijo na stresno stanje. Vpliva na sprošcanje ACTH in posredno na glukokortikoide. ACTH (kortikotropin ali adrenokortikotropin) - iz adenohipofize, vpliva na nadledvicno ?lezo k sprošcanju glukokortikoidov (kortizola). Povecuje produkcijo testosterona. A. je na doping listi. aldosteron - steroidni hormon nadledvicne ?leze, ki skrbi za mineralno ravnovesje (je mineralokortikoid) pri delovanju ledvic (Na, K, H+). ADH (vazopressin, antidiuretski hormon) - izloca ga hipofiza, skrbi za kontrolo krvnega tlaka (je vazokonstriktor) in izlocanje vode (diureza). prolaktin - izloca ga (adeno) hipofiza, spodbuja nastajanje mleka v mlecnih ?lezah. timoidni hormon - izloca ga timus, vpliv na produkcijo antitelesc (T-limfociti). dopamin (tudi PIH, aminski hormon iz skupine kateholaminov) - prolaktin inhibirajoci hormon, izloca ga hipofiza, eikozanoidi - mksl., ki po definiciji ne sodijo v kategorijo hormonov (ker se ne prenašajo po krvi), pac pa delujejo kot hormoni. Vsaka celica jih lahko proizvede, in sicer iz pogojno es. arakidonicne mksl., delujejo lokalno (so lokalni mediatorji) in so takoj metabolizirani. Dra?ljaj je lahko kak hormon, nevrotransmiter, droga ali strup, delujejo pa zelo pestro. Predstavniki e. so prostaglandini, ki se v ekstracelularno tekocino sprošcajo, ce je celica dra?ena ali vneta. melatonin - tudi tega ne štejemo med prave hormone. Je derivat aksl. in zmanjšuje efekt jat-laga, skratka poveca sposobnost spanja, daljšega in globjega spanca. Izlocati se zacne ob soncnem zahodu (stimulira ga tema, oz. manjša svetloba), podnevi pa je konc. nizka.
Na mersko enoto kilokalorija naletimo ?e na vsakem koraku, zato verjetno vsakdo ve, vsaj opisno, kaj to je (calor, lat. - toplota). Z njo merimo kolicino energije, predvsem v smislu toplote, ki se v našem telesu sprošca pri izgorevanju hrane. Ceprav je uradna kolicina joule, raje uporabljamo kalorije. 1 kalorija je 4,2 joula. V rabi pa se zaplete ?e pri zapisu, 1000 kalorij je namrec ena kilokalorija ali kcal ali Cal. Ponavadi dnevno pojemo okoli 2000 kilokalorij (kcal) in ne kalorij, v joulih je to torej skoraj 10 milijonov joulov. Veliko, kajne ? Verjetno ima vsakdo tudi pribli?no predstavo o tem, koliko pomeni 400 kcal, kar je obicajen kos torte. Clovekov prebavni sistem in sistem shranjevanja energije v telesu se je tekom evolucije oblikoval v izredno stabilnega in racionalnega. Pribli?no res je, da pozitivna energetska bilanca (ce pojeste vec hrane, kot je reabite) pomeni narašcanje, negativna pa zmanjševanje telesne te?e. Nazorne primerjave z zmanjševanjem te?e namrec pogosto niso na mestu. Cloveško telo je veliko vec kot stroj, sicer bi po nekaj tednih ugasnil. Eksperimenti potrjujejo, da ce imate stabilno te?o in ohranite isti nivo telesne aktivnosti, se vaša te?a, kljub temu, da vsak dan pojeste 200 kcal vec ali manj kot obicajno, tudi na daljši rok ne bo spremenila. Telo pa postane bolj ali manj racionalno tudi pri izkorišcanju hrane. Pa pojdimo lepo po vrsti. Ce, denimo, v bench pressu dvignete 20 kg ute? do iztegnjenih rok, ste s fizikalnega vidika opravili delo pribli?no 100 joulov. Pretvorjeno v kalorije je to 23 (pozor - kalorij, ne kilokalorij). Ne izgleda pav veliko, kajne ? Ko ute? spustite na prsi, ste, ceprav z ekscentricno kontrakcijo, opravili pribli?no 70 % dela za dvigovanje, skupaj torej okoli 40 kalorij. Ce v eni uri na desetih trena?erjih naredite pet serij po 20 tako zahtevnih dvigov, ste opravili tisockrat toliko, skupaj še vedno bore 40 kcal energije. To imeniujemo mehansko delo. Vaše telo pa je v tej uri dejansko porabilo mnogo vec energije. Poskusimo razumeti, zakaj. Prvi del, ki ga v zgornjem primeru nismo upoštevali, je t.i. bazalni metabolizem (BM). Telo rabi energijo za vzdr?evanje in gradnjo tkiva, termoregulacijo, delovanje srca in dihanje, procese, ki tecejo ves cas. BM je odvisen od spola, starosti, telesne zgradbe in trenutne stopnje anabolizma (to je kako te?ka je bila zadnja telesan vadba in kdaj se je koncala). Ce bi v grobem radi ocenili vaš BM v kilokalorijah na dan, pa najsi bo tako ali drugace, lahko vzamete 1 metabolicni ekvivalent (MET), to je 3,5 ml kisika na kg telesne te?e na minuto. Porabo energije namrec vedno merimo preko porabe kisika. Pomno?ite torej 0,0035 z vašo maso v kilogramih in to še s 60 in to še s 24. Na koncu zmno?ek (torej litre kisika, ki ste ga podihali v 24 urah) pomno?ite še s 5 kcal. Z vsakim litrom kisika, ki ga vaše celice porabijo v presnovi, se sprosti okoli 5 kcal energije. Moškim, ki imajo vec mišic, naj dobljena vrednost predstavlja spodnjo, ?enskam z manj mišicne mase pa zgornjo mejo. To je torej energija, ki vam omogoca golo dnevno pre?ivetje. Karikirano - clovek oddaja toliko toplote kot 100 vatna ?arnica. To pa ni vec tako veliko, kajne ? Naslednji dele?, ki ga v prejšnjem primeru nismo upoštevali, je toplota. Le del energije se pretvori v mehanicno energijo, pri cemer izkoristek tudi najbolje trenirani športniki le redko dvignejo cez 25 %. Manjša ko je intenzivnost, manjši je mehanicni izkoristek. Za zgornji primer z mehanicnim izkoristkom slabih 20 % to pomeni slabih 300 kcal energije (skupaj z BM). Ker racuni porabe energije temeljijo na porabi kisika, se nikar ne zanašajte na vrednosti, ki jih podajajo trena?erji ali razne tabele. Ponavadi so te previsoke. Privošcite si raje fiziološki test, kjer vam bodo razlo?ili ne samo, kakšna je vaša pooraba energije pri razlicnih hitrostih (hoje, tek, kolesarjenje), ampak tudi, v katerem obmocju srcne frekvence je najvecja poraba mašcob in v katerem najvecja poraba sladkorjev. Še manj zanesljivi so merilci vaše mehanicne moci (trena?erji), ki podajajo vrednosti v vatih. 1 vat (Watt) je moc, kjer trošite 1 joule v sekundi. Ce bi radi vate pretvorili v kcal na minuto, jih deliet s 15. Ce 'stepate' z mehanicno mocjo 150 vatov (ce-!!), porabljate pribli?no 10 kcal energije na minuto, kar je 600 kcal na uro. Za preskus se povzpnite na Ljubljanski Grad. Normalno, da bodo te?ji ljudje porabili vec energije. Zato je cas vzpona odvisen od te?e: pomno?ite vašo te?o (natancneje: maso - v kilogramih) s 5 in dobili boste cas v sekundah. Ce vam v tem casu uspe priti na Grad, ste se vzpenjali z mocjo 150 vatov. Prav tako so nezanesljive tehtnice. ?al lahko odcitate le izgubo te?e, ki gre najveckrat na racun vode, dele? puste mase (glikogen, mašcobe) pa je skoraj zanemarljiv.
Vaš organizem je precej stabilen sistem. To pomeni, da majhna odstopanja od normalnih procesov, ki imajo denimo za posledico zmanjševanje ali povecevanje koncentracij katere od esencialnih telesnih substanc, telo premosti s takšnim delovanjem, ki zagotovijo, da ta ne pade (ali ne naraste) pod (nad) kriticno vrednost. Bodisi tako, da nam pošilja signale, da te procese hote upocasnimo, tako, da pospeši nasprotno delujoce procese, crpa manko iz zalog ali v najslabšem primeru celo preide avtonomno varovano mejo. Vse substance se nahajajo v vseh telesnih tekocinah, torej tudi v krvi, najpomembnejši tekoci mešanici našega telesa. Moški imajo okoli 75, ?enske pa 65 mililitrov krvi na kilogram telesne te?e. Locimo krvno plazmo (tekoci del) in krvni serum ('trdni' del krvi, delcem, ki ostanejo na dnu pri centrifugi). Še posebej pri športnikih je poznavanje osnov diagnosticiranja krvne slike lahko zelo pomembna, še posebej v preventivne namene (stanja morebitne pretreniranosti, velike utrujenosti,...). Oglejmo si najva?nejše pokazatelje krvne slike. Erci - eritrociti, rdeca krvna telesca, celice, ki prenašajo po telesu kisik. Vrednost podaja število v bilijonih na liter krvi. Ref. vr.: 4 - 6, vendar je v povprecju zelo konstantna, okoli 5. Pri ostarelih ljudeh pa se zmanjšuje, kar je povezano z vse manjšo aktivnostjo kostnega mozga. Lkci - levkociti, bela krvna telesca, sodelujejo pri obrambi telesa - tvorijo protitelesca. Vrednost podaja število delcev v milijardah na liter krvi. Najvec levkocitov imajo novorojencki, sicer pa njihovo število naraste zaradi vrocine. Ref. vr.: 4 - 10. Ht - hematokrit, razmerje med volumnom eritrocitov (ki predstavljajo skoraj ves volumen celic) in volumnov celotne krvi. Novorojencki imajo vrednosti sprva okoli 0.54, nato pa se vrednost ustali nekje malo pod polovico. Moški imajo nekoliko vecji Ht. S povecano produkcijo eritrocitov (pod vplivom višine ali hormona eritropoietina) lahko Ht dvignemo nad 50, vendar po naravni poti vec kot 0.52 ne moremo doseci. Negativna plat visokega Ht je vecja viskoznost krvi, kar ote?uje delo srca. Za 2 % višji Ht poveca viskoznost krvi za 1 %. Tako je v mnogih športih ?e 0.5 evidentni znak dopinga. Ref. vr.: 0.37 - 0.54. Hb - hemoglobin, beljakovina v eritrocitu, na katero se ve?ejo atomi kisika. Pomemben element za njegovo izgrajevanje je ?elezo. Vrednosti so podane v gramih na liter krvi, pri moških ga je povprecno okoli 160 g, pri ?enskah 20 manj. Ref. vr. 120 - 180. Športniki imajo zaradi naporov lahko zni?ane vrednosti, vendar pod 140 ?e ni vec dobro. Ce odcitamo tako nizke vrednosti, gledamo serumsko ?elezo. MCV - povprecna prostornina eritrocitov. Vrednost je neposredno odvisna od Ht in Erci (njun kolicnik), podana pa je v kubicnih mikronih. Ref. vr.: 81 - 94. MCH - povprecna vrednost Hb v enem eritrocitu, torej Hb deljeno z Erci. Podana je v pikogramih, ref. vr. pa je 26 - 32. MCHC - povprecna koncentracija Hb v Erci. To vrednost dobimo, ce delimo Hb z Ht, ref. vr. pa je 310 - 350. TIBC - sposobnost vezave ?eleza v krvni plazmi. ?eleza je v telesu okoli 5 gramov, od tega tricetrt vezanega v beljakovinah hemoglobin, mioglobin in necimih, nekaj v transferinu (0,07 %), nekaj v feritinu (17 %), ostalo pa v telesnih zalogah. ?elezo iz hrane prehaja v celice (kot feritin), od koder po potrebi prehaja v plazmo, ker je vezan na trensferin. Vrednost (med 50 in 75 mikro moli na liter krvi) pove, koliko ?eleza se nanj lahko ve?e. Zveca se ob izgubah krvi, zmanjša pa v primeru infekcij. Fe - serumsko ?elezo ima referencno vrednost 11 do 28 mikro molov na liter. Ceprav je to zelo odvisno od posameznika, naj bi imeli športniki vsaj 15. Vendar tudi to še ne sme biti znak za alarm, potrebno je kontrolirati še feritin. Feritin - beljakovina z ref. vr.: 12 - 400 mikro gramov na liter, na katero se ve?e ?elezo iz hrane. Vrednost za športnike naj bi bila vec kot 40, sicer se po posvetovanju z zdravnikom lahko poveca vnos ?eleza. Vendar pozor - ne vec kot nekaj 10 miligramov dnevno (fumarat, nikakor oksid ali sulfat). Izredno majhno absorbcijo tega minerala povecamo s C vitaminom, za ucinek tvorbe rdecih krvnick pa telo potrebuje še folno kislino in vitamin B 12. Telo je na visoke doze ?eleza zelo obcutljivo, povecana je dovzetnost za infekcije, prese?ek pa se zelo te?ko odstranjuje. Sr - sedimentacija, pove, koliko (stolpec v milimetrih) krvnick se v eni uri posede zaradi te?nosti. Normalne vrednosti so 2 do 10, ref. do 15. Vecje številke so znak nekega patološkega procesa v telesu (stvarjanja fibrinogena), lahko pa celo posledica obilnega (izkljucno) beljakovinskega obroka. Glukoza - veliko je ?e bilo napisanega o nihanju krvnega sladkorja v zvezi z glikemicnikm indeksom hrane. Ker glukozo merimo iz krvi n atešce, je ta vrednost konstantna, z ref. vr. med 4 in 6 milimoli na liter. Za športnike ?elen nivo glukoze je pod 5. Kreatinin - je presnovni produkt mišicnega kreatina. Vecja mišicna utrujenost, vecja je koncentracija kreatinina v telesu. Ref. vr.: 45 - 97 mikro molov na liter. Secnina - neuporaben škodljivi koncni produkt v presnovi beljakovin. Ref. vr.: 3 - 8 mili molov na liter Na, K, Ca - elektroliti (manj pomembno, pogosto neproblematicno) Holesterol - substanca, ki je esencialna za izgradnjo nekaterih hormonov. Vemo pa, da se prav zaradi nje mašijo naše ?ile, kar povzroca arteriosklerozo. Za 1 % povecana vrednost pomeni za 2 % povecano verjetnost za srcni napad. Skupni holesterol ima ref. vr. od 4 do 6 mili molov na liter. Po krvi ga prenašajo štirje tipi lipoproteinov, med katerimi sta pomembna dva, eden je 'dober', indikator zdravja, eden pa 'zelo slab' - glej naprej. HDL - 'dober' lipoprotein visoke gostote. Poenostavljeno receno - varuje pred srcnim napadom. Vrednosti HDL naj bi bile nad 1.6 mili mola na liter za moške in nad 1.7 za ?enske. LDL - 'slab' lipoprotein nizke gostote z ref. vr. od 2 do 4 mili mola na liter. Ce je vaša vrednost blizu zgornji meji ali jo presega, vklopite alarmne luci. Trigliceridi - so tiste mašcobe, ki smo jih s hrano vnesli v telo in so v krvi ves cas na razpolago. Ref. vr.: 0.6 - 1.7 mili mola na liter. Povecani trigliceridi so podobno kot holesterol kazalec povecane rizicnosti za bolezni srca in o?ilja. Ce za dva dni prenehate u?ivati mastno hrano, vam bodo trigliceridi 'padli'. Kortizol - je stresni hormon, ki je pokazatelj stopnje katabolizma v našem telesu. Njegovo delovanje je nasprotno delovanju npr. Inzulina. Je glukokortikoidni hormon - razgrajuje mašcobe in mišicne beljakovine ter telesu posredno zagotavlja sladkor. Ref. vr.: 170 - 500 nano mola na liter. Testosteron - spolni hormon, pokazatelj anabolnih procesov. Veliko dejavnikov zavira njegovo sprošcanje, od nihanja inzulina in posredno t.i. inzulinskega hormona IGF I do hujšega stanja pretreniranosti, ko nam upade tudi spolna sla. Ref. vr. 5 - 35 nano molov na liter. |
|||||||||||
 |